Preudarno do višje plače

…ali KAKO SI NA RAZGOVORU ZA SLUŽBO IZPOGAJATI DOBRO PLA��O (malo za hec, malo za res)

Menite, da imate prenizko plačo? Bojda niste edini. V današnjem zapisu vam ponujam nasvet, kako si s suverenim nastopom pred svojim delodajalcem morda lahko izpogajate dobro plačo. Seveda je »dobra plača« relativen pojem, odvisen od osebnih interesov in pričakovanj ter tega, kako trenutno kaže gospodarstvu v obče. Da stvari ne zapletam preveč, bomo za fiktivni mejnik dobre plače od slabe vzeli slovensko statistično povprečje (vključno z vsemi pripombami, ki pritičejo statistiki). Neto slovenska plača je za mesec junij 2009 po podatkih Statističnega urada republike Slovenije znašala 924,64 EUR.

Zdaj pa k bistvu. Na dan, ko se boste počutili še posebej odlično – ali na dan, ko imate razgovor za službo – malce v zadregi stopite do svojega delodajalca, in mu predlagajate spremembo vašega osebnega plačnega sistema. Predlagajte mu, da bi vas plačeval sproti, a hitro dodajte še to, da ne boste zahtevni. Vsak prvi delovni dan v mesecu naj vam nakaže 1 cent. Nato pa vsak naslednji delovni dan podvojen znesek prejšnjega dne. Drugi delovni dan torej 2 centa, tretji 4 cente in tako naprej vse do konca delovnih dni v mesecu. Če mislite, da imate dobrodušnega in malo bolj neumnega šefa, poskusite z 1€ na prvi delovni dan, če je bolj skopušne narave ali ste sami med manj zahtevnimi, lahko na začetku predlagate samo pol centa).

In mesečni zaslužki? Začevši z enim centom na prvi delovni dan, boste po 20 delovnih dneh imeli 5.242,88 €. Ni slabo, kajne? Če začnete pogajanje z 1 €, je vsota na koncu meseca vrtoglava, a tudi tista s pol centa ni zanemarljiva. Ali se boste pogajali o bruto ali neto znesku prepuščam vam. Pa srečno!


Mogoče vas zanima tudi:


Značke: , ,


11 odzivov na “Preudarno do višje plače”

  1. šeldi je rekel/rekla:

    Nina, a tole deluje na tvoji osebni izkušnji? Sicer pa menim, da navkljub dnevnega podvijevanja plače bo šef sigurno zahteval tudi podvojeni efekt dela…..ta bo težja od pogajanja če smo pa v večini že sedaj vsi prezaposleni. Vsekakor hvala za nasvet…..bom mogoče enkrat celo poskusila.

  2. Nina je rekel/rekla:

    Šeldi, jaz sem zadevo predložila v pismeni obliki, odgovor še čakam. :) Vso srečo tebi!

  3. Saša je rekel/rekla:

    Ja, ja, Nina še čaka na odgovor! :)
    Pa ne se sekirat, saj medtem obresti tečejo, kajne?

  4. Val je rekel/rekla:

    Brez zamere, ampak dvomim, da je šefica nasedla :)

  5. Nina je rekel/rekla:

    Val, upanje umre zadnje. :)

  6. Val je rekel/rekla:

    Hmmm…umre pa, a ne? :) Ampak držim pesti… :) Btw, a to so bruto ali neto centi? :)

  7. Nina je rekel/rekla:

    Da, slej ko prej vse umre. Tudi neto “centi” bi bili čisto sprejemljivi (za začetek) :D

  8. ta pametna je rekel/rekla:

    Krasna tema za pametovanje…. Dejstvo je, da smo ljudje pač iz testa, ko nam nikoli ni dovolj in zadosti… Ampak jaz bi si želela le eno in sicer, da doživim to, da bo minimalna plača vsaj tolikšna, da bo vredna dostojnega življenja, ne pa životarjenja…

  9. Saša je rekel/rekla:

    Te minimalne plače so zadnje čase zanimiva tema debat. Žalostno je, da sploh imamo toliko podjetij, s katerimi se mora država pregovarjati za dvig zneska teh najnižjih plač.

    Minimalna plača bi morala biti le neka številka zapisana v uradnih papirjih, ki bi bila podjetjem le v vodilo oz kot nekakšno opozorilo, da se poslovanje nikoli ne sme spustiti tako nizko, da bi bili delodajalci prisiljeni dodeljevati tako nizke plače.

    Žal je pri nas to v veliko primerih že skorajda normalna številka pri kateri marsikatero podjetje sploh začne graditi strukturo svojih plač. Žal ima večina delavcev ekstistenčni minimum, medtem ko so vrhovi vedno bolj grabežljivi in pohlepni.

  10. Ozi je rekel/rekla:

    To so ene same flance. Že tko gre vse v r** in lahko bomo vesel, če bomo mel sploh za životarit. Ja, žalostn. Me prov nč ne hrabri tole st(r)anje.

  11. Nada je rekel/rekla:

    Vsekakor se strinjam s tem, da ni vse rožnato in da se dogaja veliko nepravilnih in nepoštenih stvari. Ampak še vedno živim v prepričanju, da s poštenim in dobrim delom lahko prideš nekam. Če ne drugega, lahko v miru spiš, brez slabe vesti pogledaš sočloveku v oči… Sicer najverjetneje umreš reven, ampak z bogatim življenjem… Se pa strinjam, da bi morali ljudje biti vsaj toliko ljudje, da bi vsem privoščili dostojnega življenja… Žal se je celoten sistem vrednotenja sesul.