Ena iz časov, ko še ni bilo CD-jev in interneta

Kadar mi je kakšna pesem zelo všeč, jo lahko poslušam non stop, se pravi samo ta komad, po nekaj ur dnevno, nekaj dni zapored. Smisel tega? Hm, nekega posebnega smisla pravzaprav ni; eno  je, da se tako najhitreje naučim besedilo in lahko zraven pesmi pojem (pa čeprav nisem posebno pevsko nadarjena, a ko že stotič odpojem komad od Pink, se počutim, kot da sem pa zdaj res že zadela prav vsako noto Laughing 2).
Dandanes je s tem mojim »hobijem« veliko lažje živeti kot včasih. Kupiš CD, ga daš v CD-player, najdeš pravi komad, izbereš funkcijo REPEAT, potem še hiter skok na internet, kjer najdeš besedilo pesmi in si ga sprintaš – ali pa, če je CD prijazen do takih kot sem jaz, so besedila pesmi kar že priložena k CD-ju, take imam najrajši! – se uležeš na posteljo in poješ, poješ, poješ…
V mojih najstniških letih pa je bil to cel projekt!
Nekako si moral priti do tega komada in dokler še nisem hodila v Ljubljano v srednjo šolo, so bile meni trgovine z avdio kasetami izven dosega. Včasih mi je celo uspelo prepričati starše, da so se ustavili v trgovini in mi kupili kakšno kaseto, a je to ponavadi precej dolgo trajalo… Tako da sem do komada rajši prišla na drug način. Zadeva je bila taka: v radiu je čakala prazna kaseta, pritisnjene sem imela tipke RECORD, PLAY in PAUSE. Potem pa sem spremljala radijski program in poslušala, kdaj bodo na radiu napovedali moj komad, stekla do radia, spustila PAUSE in komad se je posnel. Spomnim se primerov, ko so bili moderatorji tako navdušeni govorci, da so povozili pol komada – načeloma  na začetku, še hujše je bilo, če so ga s svojim govorjenjem povozili na koncu, ko se že veseliš, da ti je uspelo posneti pesem – kar je pomenilo še nadaljnje pol dnevno čakanje na to, da se bo pesem spet zavrtela. Potem spet spustiš PAUSE in upaš, da bo tokrat komad posnet v celoti. Aja, zdaj se še spomnim ene smole, ki se je lahko pripetila v tem prvem delu projekta. Na sredi komada je zmanjkalo traku! A joj, kaj hujšega! Itak ni bilo dovolj dobro, če si kaseto hitro vzel ven, mogoče še celo na roko prevrtel rdeč trak in obrnil na drugo stran, dal nazaj v radio, pritisnil RECORD in PLAY, ker si s tem zamudil kar nekaj komada. Se pravi, ni bilo druge, kot da sediš ob radiu in čakaš….
No, ko je prvi del uspel (ko je bila pesem posneta), je sledil drugi korak. V roke sem vzela list papirja in svinčnik, prevrtela kaseto na začetek pesmi, pritisnila PLAY, počakala da pevec zapoje vrstico ali dve, pritisnila PAUSE, na list zapisala tisti del besedila, potem spustila PAUSE, poslušala naslednji dve vrstici, pritisnila PAUSE, zapisala besedilo, spustila PAUSE, poslušala, spet PAUSE, zapisala…. In tako do konca pesmi, oziroma dokler ni bilo na listu besedilo v celoti.
Potem pa je sledilo učenje pesmi. Prevrtela sem pesem na začetek, pritisnila PLAY, v eni roki imela besedilo in poslušala  celo pesem, zraven pela in to sem ponovila tolikokrat, dokler pač nisem znala besedila na pamet.
Potem šele pa sem lahko začela v pesmi uživat! Clapping Hands


Mogoče vas zanima tudi:


Značke: , ,


18 odzivov na “Ena iz časov, ko še ni bilo CD-jev in interneta”

  1. Valter je rekel/rekla:

    Kot bi rekla moja hči – kuulsko!

  2. šeldi je rekel/rekla:

    Ja, kje so dobri časi lova za komadi in posedanja pred radijskimi sprejemniki. Uf kako sem bila jezna, ko so komad na polovici prekinili….

  3. Simona je rekel/rekla:

    Šeldi, ne govori… tudi mene je zelo jezilo, kadar so kak super komad povozili. takrat sem poslušala, RES POSLUŠALA radio. zdaj pa mi igra nekje v ozadju, komade ujamem na eno uho, poročila, vreme, komentarje voditeljev pa kar enostavno preslišim…

  4. Saša je rekel/rekla:

    Drage moje dame, jaz se s takšnimi stvarmi ne bi hvalila, ker takoj izdate širši javnosti, da niste več rosno mlade :)
    Če bi jaz začela o tem, kako plošče Ivice Šerfezi in Ljubke Dimitrovske na 45 obratov vrteli in po vsakem komadu plato obračali ali na novo premikali iglo, bi me predstavniki Y generacije (današnji dvajsetletniki)najbrž začeli z babi naslavljati :)

  5. ta pametna je rekel/rekla:

    Saša, hvala za nasvet… Kaj so to kasete? Kaj so to plošče?
    Pozdrav od še vedno rosno mlade… :-)

  6. Simona je rekel/rekla:

    Res da nisem več rosno mlada, ampak se smatram še vseeno za mlado. Sploh ker ne vem kdo za vraga je Ivica Šerfezi??? ;)

  7. Saša je rekel/rekla:

    A Ljupko (ali pa je mogoce Ljubka) Dimitrovsko pa poznas? Cccc, potem bi morala poznati tudi Ivico. To sta bila slaven pevski par. Skoraj tako, kot Helena Blagne in Nace Junkar. Prijatelja za vedno :)

  8. Simona je rekel/rekla:

    Ne tudi nje ne poznam. Nace Junkar, Helena Blagne??? Doesn’t ring a bell….

    hec, tako zelo mlada pa spet nisem. Naceta in Helenco pa poznam, ja!

  9. Saša je rekel/rekla:

    Simona, vidim, vidim kam pases. Kot bi rekel prijatelj mojih let: “Ce ne poznas Sylvie Kristel, nisi nas!” ;)

  10. ta pametna je rekel/rekla:

    A je to še iz časov nemih filmov??

  11. Saša je rekel/rekla:

    Ta pametna, kaj ce bi se preimenovala v ta mlada? :) tako pametna pa ne ves kdo je Ivica Serfezi in Sylvia Kristel?!!

  12. ta mlada je rekel/rekla:

    :-) Brez komentarja!

  13. šeldi je rekel/rekla:

    Ej, tudi jsz ne poznsm Sylvie Kristel…a je to iz nadaljevanke Dinastija? Tam je bila ena Kristel

  14. Saša je rekel/rekla:

    Seldi, tebi se res vidi, da si takrat, ko je Sylvia Kristel snemala kultni kao prvi pornic … Ajde , eroticni film :) … Se cuzala dudiko.

  15. peter je rekel/rekla:

    kaj pa računalniki … commodore, če se ne motim … mast, so bile to igrice …

  16. Simona je rekel/rekla:

    Jaz nimam več kaj za napisat… meni vse nepoznano… pustim vam starim, pardon, starejšim generacijam, da obujate spomine :) )

  17. ta pametna je rekel/rekla:

    Saj ne, da bi vedela iz lastnih izkušenj… :-) , ampak a ni bil pred tem še Spectrum??

  18. Sunnysideup je rekel/rekla:

    LOL! Dobri stari časi… Ne sicer, da bi za eno sekundo zamenjala to, kar nam je omogočeno dandanes; kot je navdušeno enkrat rekel moj brat, njegov srednješolski sin hodi v šolo, kjer imajo vsi laptope in pravi, da si takole v nekaj minutah izmenjajo nekaj tisoč komadov… “Kar je cool, ker potem imam tudi jaz vse to”! Ga pa moram enkrat spomniti na čase, ko sva ob petkih zvečer poslušala Stop pop 20 na prvem programu, si že pred tem v Stopu ogledala lestvico ter naredila izbor komadov, ki jih bova s pomočjo RECORD+PLAY+PAUSE posnela… In seveda klela, ko je, takrat Janko Ropret, nadvse rad pojedel prvih ali zadnjih nekaj not. Seveda sva potem tudi midva sama naredila svojo lestvico in jo posnela z nama kot moderatorjema v glavni vlogi :-) Kot sem rekla, jaz osebno novih časov ne bi za nič zamenjala s starimi, ampak treba pa je reči, mladi smo takrat prosti čas preživljali bistveno kvalitetneje in veliko bolj smo se morali sami znajti, kajti nad poplavo zunanje ponudbe se takrat res ni šlo ravno pritoževati… Pa tudi nad nami so zmajevali z glavami “Današnja mladina”!!! :-)

Pusti odziv