Kako si zapomniti ime?

Se tudi vam dogaja, da se ob novem spoznanju človeka, ne zapomnite njegovega imena?

Meni se, in to stalno. Me že kar grabi panika, sem poskušala že marsikaj, da bi mi to šlo bolje od rok, pa ni bilo uspeha. Ob prebiranju knjige Kako spretno komunicirati z ljudmi avtorja Allan Peasa sem naletela na 2 dokaj preprosta načina, kako si najlažje  zapomniti ime:

1.    Ponoviš ime
Ime dvakrat ponoviš na glas npr. “Andreja, me veseli, da sva se spoznali, Andreja.”

2.    Ime spremeniš v predmet
Npr. Matevž je asociacija na slovensko jed, Janež na začimbo, Lev na žival, ………

Preprosto a učinkovito. Priznam, ne vedno, saj ob današnjem, modernem času imenovanja, človek dostikrat težko najde asociacijo na ime, saj je izpeljano iz »karnekaj«. A za tradicionalna in trdna imena se pa asociacija najde. Vam povem! Poskusite!

www.allanpease.amec.si


Mogoče vas zanima tudi:


Značke: , , ,


14 odzivov na “Kako si zapomniti ime?”

  1. Žiga je rekel/rekla:

    In na kateri predmet asocira Žiga?:)

  2. abbess je rekel/rekla:

    Sicer ni predmet, ampak … Žigolo? :)

  3. Saša Ličen je rekel/rekla:

    Žiga, mene ime ne bi asociralo na Žigolo ampak na pesem žiga žaga poje žaga rompompom kladivo…..

  4. abbess je rekel/rekla:

    Saši, brez zamere, a zadnjič je nekdo poslal res dober vic, ki bo po vedno moja asociacija na vajino ime :D

    Neka žena ulazi u centar za socijalnu skrb, a prati je ravno petnaestero
    djece.
    - Au, jekne socijana radnica. Nisu valjda svi vaši?!
    - Ma, jesu – odgovori mama tonom koji je odavao kako je već bezbroj puta
    odgovarala na to pitanje.
    - Dobro onda. Moram i vas i njih upisati u knjigu. Recite mi njihova imena.
    - Ovo je moj najstariji sin; zove se Saša – krene žena nabrajati. A ovo
    je najstarija kći, Saša. Sljedeća se kći zove Saša, a onda se rodio sin,
    Saša.
    - Zar se i svi ostali zovu Saša? – upita, sve ne vjerujući, socijalna
    radnica.
    - Pa, da; zapravo je to vrlo praktično. Primjerice, kad ih zovem na
    ručak, samo viknem Saša i svi dotrče. Kad želim zaustaviti nekog tko
    hoće jurnuti na cestu, viknem Saša i tkogod da je, odmah stane. To mi je
    valjda bila najpametnija odluka – sve ih isto nazvati.
    Socijalna radnica malo razmisli o tim argumentima, a onda oprezno upita:
    - To razumijem, ali što ako hoćete da dođe samo jedno, određeno, dijete
    a ne cijela gomila njih?
    - A, onda ih zovem prezimenom!

  5. Saša Ličen je rekel/rekla:

    Abbess – tudi to je eden od načinov, da si zapomniš ime.Treba ga je samo večkrat ponavljati, pa kakorkoli že to je. Itak pa Allan ne govori o tem, kako si zapomniti priimke, torej je tale vic čisto na mestu :o ))

  6. Tija je rekel/rekla:

    Shit, jaz si nikoli ne zapomnim imen, samo obraze. Hvala za tole. :-)

  7. Tilen je rekel/rekla:

    Jaz sem se bolj selektiven … samo obraze (in dekolteje) lepih deklet :D

  8. Saša Ličen je rekel/rekla:

    Tilen, tudi to je nekaj, ampak bolj za prosti čas in verjetno en spol. Ali pač…?
    Tija, dobrodošla v klubu!

  9. ta pametna je rekel/rekla:

    Allan Pease – JA – toplo priporočam kakšno njegovo knjigo za tele vroče poletne dni. Ne bo vam žal.
    Moja zgodba glede imen …:-) Sem spoznala prav fletnega fanta. Tok fletnega, da sem si ime celo takoj zapomnila. Ko pa sem po telefonskem imeniku (ja, ja, to je bilo že pred leti) iskala njegovo telefonsko, sem ugotovila, da pravzaprav ne vem kako se piše, asocijacija mi je bila ena ptica… Tako sem preklicala vse Golobe v okolici Ljubljane (ne boste verjeli, da jih je polovica v žlahti) a žal, mojega ljubega nisem našla. Šele kasneje sem izvedela, da bi se bilo bolje držati pregovora: “Bolje vrabec v roki, kot golob na strehi.” in preklicati raje vse Vrabce. A bilo je že prepozno, saj je z mojim Vrabcem že žvrgolelo drugo dekle… :-)

  10. Saša Ličen je rekel/rekla:

    Upam da is se kaj naučila iz tega….ne išči letečega frajerja, rajši išči kakšnega bolj prizemlejenega ptiča….npr pingvina, ki ti sigurno ne bo zletel :o ) Sicer pa verjamem, da tale nasvet deluje enako za priimke kot imena.

  11. Saša je rekel/rekla:

    Saša in ta pametna; A v vsakem primeru mora biti tič? Mogoče pa je včasih bolje imeti kakšnega Volka ali morda celo Krta. :)
    Imam pa tudi jaz štorijo, ki je sicer manj romantična od zgodbe Ta pametne (pa dobro; kdo sebe poimenuje Tapametna :) !?) a gre tudi v kontekst zgodbe o imenskih asociacijah.
    V nekem podjetju je na servisu za tiskalnike delal gospod z zanimivim priimkom. Pisal se je Čelofiga. Moj dragi mož si priimka ni zapisal saj je bil prepričan, da kaj takšnega res ne more uiti iz spomina in tako je naslednji teden poklical v podjetje in zaprosil za gospoda Čelogumija. Prisežem! Po mojem se še danes po 15ih letih režijo na to temo.

  12. Abbess je rekel/rekla:

    Ta pametna in vse ostale; še mnogo huje kot to, da si ne zapomniš imen, je, da si ne zapomniš obrazov … V prvem letniku gimnazije sem se na neki šolski ekskurziji na moč zaljubila v fanta iz čisto drugega konca Slovenije. Potem sva mesec ali dva “hodila” po telefonu in končno dočakala dan, ko sva se spet videla. V mojem kraju je imel neko tekmovanje in sva se zmenila na stadionu (polnem lepih atletskih dečkov :D ). Še dobro, da me je “moj” pričakoval, jaz namreč pojma nisem imela, kateri je pravi. *blush* Nehala sva na še bolj smešen način. Danes je uspešen samostojni podjetnik. Še vedno lep :) ).

  13. ta pametna je rekel/rekla:

    :-) )))) Saša, Saša in Abbessa… kva ste mi pa polepšale večer! Sedim sama, čisto samcata doma in se smejim, da mi tečejo solze… :-) )))
    PS Še vedno ostajam ta pametna k se znam smejati tudi na svoj račun :-)

  14. Abbess je rekel/rekla:

    Hihi … še dobro, da nisem šebesa :) Jaz nisem sama, solze mi tečejo samo od utrujenosti oz. leč, na katere spet navajam oči. Te pogrešam inu puzdravljam.

Pusti odziv