Da ne bo kdo rekel, da je kovačeva kobila bosa in naga, se tudi mi, ki se preko leta mučimo in drugim organiziramo takšne in drugačne dogodke, predavanja in seminarje, kdaj pa kdaj odločimo, da kak dogodek organiziramo kar sami sebi.
Tokrat smo se že drugo leto zapored odločili za Lignano Sabbiadoro. Zakaj pa ne Italija, saj smo v EU, kajne?!
Ker nekateri člani naše ekipe rojevajo otroke, drugi si lomijo gležnje, tretji študirajo, se nas je na koncu nabralo 9 primerkov, ki smo napolnili svoje kufre, najeli kombi, se družno nabutali vanj in jo v soboto zjutraj mahnili proti Lignanu.
Prvi postanek se je zgodil že na Lomu, kjer smo se tisti mačkasti odvisniki nadozirali s svojo obvezno jutranjo dozo kofeina, tisti bolj osveščeni pa so si privoščili kozarec sveže stisnjenih sadnih vitaminov. Plan je bil tak, da jo prvi dan hitro potegnemo vse do Lignana, se namestimo v sobe in se kar takoj spravimo k sestankovanju. Vmes kosilo, nekaj kofeina, zvečer pa večerja in potepanje po mestu. Nedelja naj bi bila cela delavna, ponedeljek pa čas za …. za ….. nič pametnega …. postopanje, kopanje, čvekanje, šoping …. kar nam bi pač padlo na pamet.
Tudi jaz se staram in od zatežene zafrustrirano melanholične v nulo splanirane šefle, sem se v teh štirinajstih letih dela pri tem podjetju, počasi le spremenila v …..no, no, s spremembami res ne bi pretiravala, zato se v popolnoma sproščeno neorganizirano mrho pač še vedno nisem sprevrgla, a mislim ((upam, pravzaprav)), da se počasi res bližam nečemu znosno prebavljivemu, …… in tako tistega lepega sončnega sobotnega jutra nisem niti z očesom trznila (prisežem, da nisem), ko je moj na pobudo nekaj ženskih vzdihov in nežnih trepetov trepalnic, v Palmanovi zavil iz avtoceste v outlet nakupovalno središče.
OK, naši plani so se torej že na začetku spremenili in v Lignano smo tako prišli šele v času kosila.
Moj že leta in leta vztrajno teži s tem lokalom in sedaj, ko nas je bila ena majhna armada, sem tudi jaz končno nekako pristala ((sem rekla, da še nisem popolnoma sproščena)) na to, da bi kosili v tej restavraciji z ogroooooooomnimi porcijami. Testenine, nekaj vinčka, ogrooooooomne solate, jagode s smetano, potem pa polni želodčki in skoraj obvezno je bilo treba pretegniti ude, se sprehoditi do plaže ter si tam privoščiti ležeren klepet ob novi dozi kofeina.
Ste tudi vi opazili, da je čas kar tekel, mi pa nismo naredili še prav nič ustvarjalnega? Ja, ja, tudi meni so živčki že malce vibrirali, a sem se mirno zadržala in pustila soboti, da steče mimo nas. Sobota je bila dan za ogrevanje, dan za spoznavanje, kofetkanje, nakupovanje, smejanje, večerno postopanje …. pa saj tudi to je tim bilding, kajne?
Oja, v nedeljo pa smo začeli že navsezgodaj zjutraj! Za zajtrk smo si privoščili slastne in tople rogljičke, nato pa smo v polni meri izkoristili njihovo prelepo in tako prazno teraso ‘našega’ hotela. Posedali smo po udobnih ležalnikih in se v soju sonca in prijetnega morskega vonja, polni kreativnih idej dogovarjali o naših naslednjih poslovnih korakih. Tudi kosilo smo preskočili, tako nas je navdušila debata, kjer smo svoje sanje in ideje izpustili z vajeti in razmišljali o vsem, kar bi, če bi naša meja bilo le širno nebo.
Kot nalašč za nas je bilo v lopi za hotelom parkiranih 10 povsem novih koles, ki smo jih pridno izkoristili in se zvečer z vetrom v laseh zapedalali v Lignano Sabbiadoro. Prejšnji večer smo namreč obdelali trgovine le v manjši Lignano Pineti. Veste, v Lignanu ni petka in svetka … trgovine so odprta tako ob sobotah, kot ob nedeljah, a najboljši del te zgodbe je ta, da vrata trgovin tam zaklepajo šele ob 23:00.
In ker smo soboto obrnili na glavo, smo ponedeljkovo dopoldne delovno zaokrožili, nato pa se rahlo utrujeni še enkrat zapodili v trgovsko nakupovalni center v Palmanovi. Baje v soboto še nismo izpraznili vseh polic.
Čeprav sem pogrešala tisti tipičen vikend, ko se odpočiješ od fac, ki jih srečuješ vsakodnevno in se mi je tisti teden razvlekel preko 12 delavnih dni, je bil izlet nepozaben, plodovit in upam, da ga naslednje leto spet ponovimo. Sodelavce spoznaš v drugi luči, tisti bolj pravi, realni. Vidiš nasmeške, veselje, ustvarjalnost, energijo pa tudi namrgodenost, PMS, jokavost in cepetanje. Ja, takle mamo!
Luksuzne počitnice, ni kaj
Ja, prav res. Luksuz , ki ga kar malo zavidam…..Sicer ne razberem, ali so si luksuz zaslužili ali ne, ampak verjamem da paše. Mogoče iščete še koga za v službo?
Šeldi, a pa ti iščeš dobro zaposlitev ali se ti samo gre na luskuzne počitnice? Btw, Saša … še vedno čakamo fotke zgoraj brez