V Hannover gremo danes! Z avtom, lepo počasi najprej do Muenchna, tam najbrž prenočitev, nato pa naslednji dan do Hannovra, kjer imamo že rezerviran hotel.
CEBIT je sejem na katerega me veže kar nekaj preteklih spominov. Danes tja potujem iz povsem drugačnih razlogov, kot nekoč. Danes gremo bolj na izlet. No, lažem malo, saj so razlogi, da bomo opravili več kot 1000km v eno smer, zgolj poslovne narave.
S Tomažem bova sejem izkoristila za srečanje z našimi dobavitelji za CD-je in DVD-je, s katerimi sodelujemo že par let, a ker prihajajo iz Indije, ni ravno priložnosti za malce bolj sproščen pogovor ob jutranji kavici. In ker to, kot najbrž veste, kar koristi za vzdrževanje dobrih poslovnih odnosov, bova danes naredila pač tistih nekaj tisoč kilometrov za kavico ali dve v dobri indijski družbi.
CEBIT je ogroooooomen, a s Tomažem bova prečesala predvsem eno halo … tisto, ki niti ni tehnično zanimiva, tisto, kjer se predstavljalci ravno ne bohotijo s tisoči kvadratnimi metri razstavnih prostorov, spremljajočimi showi, stojnicami v tri nadstropja, hostesami z bujnim oprsjem in prekrasnimi uniformami. Ja, ja, tudi to se najde tam! Prečesala bova halo, kjer razstavljalci prihajajo prvenstveno iz azijskih dežel, si omislijo preprosto belo stojnico na nekaj osnovne kvadrature, tja pa postavijo enega ali dva zaposlena, ki pridno delita vizitke ….. pa kakšen CD ti včasih porinejo v roke.
Ja, midva jih bova nekaj nabrala, vzela nekaj vzorčnih CD-jev in DVD-jev, nato pa doma te zgoščenke stestirala na nekaj naših predvajalnikih.
Pri takšne vrste razmnoževanju, ko posnetke razmnožuješ na že narejene CD-je ali DVD-je, se kaj rado zgodi, da vsi mediji ne delujejo na vseh predvajalnikih. Zato je potrebno pridobiti več vzorcev, doma imeti nekaj različnih predvajalnikov (različnih brandov), ter vsak CD (ok, ok, zgoščenko 
) lepo vtikati v različne aparature, ter jih preizkušati.
Tisti, ki deluje na vseh, so pravi za nas! 
Kot sem zapisala že na začetku, sem CEBIT že obiskovala tudi v preteklosti. Pred kakšnimi 15 leti sem že bila tam. Ne, ne, nisem še toliko stara, le zelo mlada sem bila takrat, ko sem bila tam prvič
Takrat sem bila zaposlena v računalniškem podjetju ATR in tja smo odšli razstavljat. Zdelo se mi je sila fejst in nobel pomembno vse skupaj , čeprav sem se po pravici povedano med samim razgledovanjem sejma in razstavljenih zadev, bolj dolgočasila, kot ne.
Moja dva sodelavca sta navdušeno pregledovala vse tehnične novitete, čipe, matične plošče in kapacitete trdih diskov, jaz pa sem opazovala postavitve stojnic, lepe vrečke, ki so jih določeni razstavljalci delili naokrog ter navdušeno vzklikala ob lepem designu mišk ali ko sem namesto enakih dolgočasnih sivih računalnikov, zagledala kakšnega črnega ….ja, ja no Mac at that time …. vsaj jaz jih takrat še nisem opazila. Takrat sem se zaljubila v NEXT … mislim, da je bil nekaj podobnega. Lep, čist, črn …res, črn (!), med vso sivo dolgočasnostjo!
Po pravici povedano, sem kljub ljubezni do službe in kljub ponosu in veselju, da smem biti na tako pomembnem dogodku, kot je sejem CEBIT v Hannovru, ves čas razmišljala, če je računalniško podjetje res tisto, kar me bo motiviralo in vleklo naprej tudi v prihodnosti.
Eto; nekaj let kasneje je padla odločitev, da se vržem v druge branže. Izobraževanje, dogodki, knjige … ja, to bo nekaj zame! In glej ga zlomka po 15-ih letih sem spet med računalniki, CD-ji in DVD-ji! CEBIT, hirajkam! And I love it!
Loading ...