Ste že kdaj imeli hudo zaj******* šefa, smrdljivo nizko plačo, bili brez parkirnega mesta v krogu 1km od vašega delovnega mesta in razen hudo dobrega ((saj veste kam merim … radiatorčki pa to)) kolega, tudi drugi sodelavci niso bili kaj prida?
In koliko časa od ugotovitve ste vztrajali v tem podjetju?
Najbrž vsaj tako dolgo, dokler se ta hudo dobri sodelavec ni neko jutro pripeljal v službo skupaj z vašo hudo ((saj veste kam merim … noge do stropa pa to)) dobro kolegico, ki ima na sebi enaka oblačila, kot jih je imela dan poprej. Če ste bili še kak teden dlje, potem vam res ni pomoči!
Ste že kdaj imeli hudo lenega sodelavca, za katerega ste bili odgovorni vi, ki ste mu po pomoti na osnovi zelo lepe predstavitve in lepega obnašanja (beri blefiranja) v času poskusne dobe, pomotoma dodelili precej hudo plačo, ki je pol svojega časa porabil za telefonske pogovore s svojimi “bejbami”, drugo polovico pa za srfanje po netu, ki se je po vrhu vsega arogantno zdiral na večino svojih sodelavcev? Najbrž ste ga trpeli vsaj toliko časa, dokler vam prvi od ” kao dobrih fantov” ni dal odpovedi medtem pa zmetal v glavo še nekaj resnic, ki jih je pred tem zadrževal za svojim kao prijetnim nasmeškom. Baje je bilo nevzdržno sedeti v isti sobi s kolegom, ki ves čas blebeta po telefonu, nadira vsakega, ki gre slučajno mimo, medtem pa služi (no, s tem se je kolega rad pohvalil) 20 % višjo plačo, kot večina pridnih in delavnih kolegov. Če ste tega lenega sodelavca imeli v ekipi še kakšno leto dlje, potem je jasno, da živite in delate v Sloveniji. In da boste tipa prenašali še mnoga leta, če ne boste začeli uporabljati grdih in podlih načinov, da se ga znebite ali bo tipson našel še večjega osla, ki bo nasedel njegovemu nakladanju.
Mi lahko nekdo razloži v čem je finta, da se lahko delavec v enem samem trenutku odloči, da mu pač ni všeč parfum njegovega šefa in prekine svoj odnos s podjetjem in odpeketa vsaj po zakonsko določenem odpovednem roku, šef pa mora najeti najmanj detektivsko službo, ki bo človeka lovila noč in dan, da bo našla dovolj “objektivnih” razlogov, da se tipa počasi lahko šele začneš (!) reševati!
Lepo vas prosim! Odgovorni za pravila in zakone, zbudite se! Nismo več v socializmu in vsaj manjšim in srednjim podjetjem dajte možnost, da prekinejo muko zavez, ki nikamor ne peljejo!
Le zakaj se tudi šef enostavno ne more odločiti, da mu dolžina krila njegove tajnice ne odgovarja več in se od nje v nekem normalnem odpovednem roku, lepo posloviti?
Ne, niti slučajno nimam podobnih težav in trenutno imamo ekipo, kjer niti pomislim ne na podobne stvari, a glede na pretekle izkušnje se pri izboru za vsakega novega člana neštetokrat vprašam in bojim, da vsak naslednji novo došli ne bi bil eden tistih, ki bi v timu ne počel ničesar drugega, kot med sodelavci ustvarjal negativno vzdušje in kradel naš in božji čas, mene pa delal živčno in tečno.
Loading ...
Ampak držim pesti… Btw, a to so bruto ali neto... 
Hjoj…kot da bi v prvem odstavku opisala mene… Samo pri meni je huje… nimam kolega z radiatorčki
Se strinjam, trg dela je še zelo zaščitniško oblikovan, a težko rečem, za koga je bolj/manj pravičen. Po eni strani se mi zdi, da kar tako odpustiti delavca tudi ne gre, ker tudi ni tako super trg dela, da bi kar čez noč našel delo… sem zelo dober primer
Uf, Saša, tukaj sem pa 120% na tvoji strani. Res ne vem kaj na na tem področju čaka, ker očitno tudi po volitvah nekih hudih sprememb ne bo, samo sile kontinuitete.
Lahko da bo bolje čez 4 leta, ko gremo mi z našo stranko na volitve. 
@Val; čakaj, čakaj, ti praviš, da ti v trenutni službi ni všeč, ampak delodajalec pa te ne bi smel odpustiti, ker dela pa ne najdeš kar čez noč? Torej, tako dobrega dela za tako dobro plačo, kot jo imaš zdaj, a ne? Ker delo lahko zagotovo najdeš čez noč …. ali recimo čez 5 noči
? Greš k sosednji firmi in jim ponudiš, da boš delala 1x več za pol nižjo plačo, kot jo imaš sedaj. Misliš, da te ne bi vzeli? A ne bi 1x več za nižjo plačo? Potem pa mogoče tukaj niti ni tako slabo? Oz. je najbolje, kot je ta moment mogoče? Oprosti, ker te malo dražim, saj veš da te cenim in spoštujem tvoje mnenje, ampak nekoč sem imela v službi … no, nekaj jih je bilo že takšnih, a tokrat imam v mislih predvsem eno teto, ki je bila nekoč celo moja dobra prijateljica. V nekem trenutku se ji je zdelo, da je pri nas nevzdržno. Predvsem, da ji jaz, kot njen nadrejeni mečem polena pod noge. Ko bi bilo vsaj res! Pri nekaterih bi znala celo to pot uporabiti, da jih resnično pripravim do tega, da si poiščejo novo službo (ker žal po normalni človeški poti pri nas zaradi zakonodaje ne gre), a njo sem resnično želela imeti pri sebi. Je bila moja prijateljica (ne, ni več), je zelo bistra, urejena, ima ravno tiste lastnosti, ki meni manjkajo, a kot nadrejena sem določene zadeve vseeno morala od nje tudi zahtevati.
Vse je stvar tehtanja, a jaz še vedno mislim, da bi morala tako ena, kot druga stran imeti enake možnosti pri prekinitvi odnosa.
No, ona se je počutila slabo, a namesto, da bi zgodbo zaključila in si našla okolje, kjer bi se dobro počutila, je mesece in mesece … celo leta … jamrala, širila svoje mnenje med ostale, se prerekala, bila depresivna, nesrečna …. a drugam ni šla. Zakaj za vraga?! Ker boljšega v bistvu ni bilo? Ker problem itak ni zunaj, ampak znotraj ljudi in težavo iz ene službe odnesemo drugam!
Torej: če ti je res hudo, če res misliš, da je nekaj tako nevzdržno, potem kufer v roke in ajd drugam! Za nižjo plačo, mogoče za višjo a več dela, morda za mizerno in veliko dela, a lepega, šarmantnega in prijaznega šefa, ki ima povrh vsega še radiatorčke?
Hej Saša! Pa si me res malo zdražila, ampak saj sem pričakovala tak odziv.
). Kar hočem povedati, jaz še vedno skušam pridobiti največ od svoje službe in ja res je, nekaj je tudi v nas samih in našem odnosu do dela, ne pa vse, tega pa ne morem “požreti” 
Tudi jaz sem se zavestno odločila, da se bom do neke mere distancirala in ja morda res ne kažem več tistega začetnega navdušenja, a kot rečeno, ostajam fer in delam, kar se od mene zahteva in še več.
Sicer pa you can always play it dirty 
oziroma v tvojem jeziku gre za igro metanja polen pod noge, dokler zaposleni sam ne odide 
Torej najti službo ni težko, ampak to je kr ena služba. Najti službo, v kateri boš napredoval, ki bo s področja, ki te bo zanimalo, kjer bodo organizacijske zadeve kolikro toliko poštimane in kjer bo morda tudi evrov nekaj več, to pa ni tako lahko. Ne, ni vse v denarju in če se spomniš, sem ti poisala prav grenko izkušnjo, ko sem bila z eno nogo pravzaprav že drugje in kjer sem se odločila poizkusiti za kar nekaj manj denarja, pa so potem ta nekaj še dodatno znižali, četudi je bilo dogovorjeno drugače.
Sicer pa odpuščanje čez noč, daj no daj, to je pa res nesmisel…saj zato pa imamo odpovedne roke. Za moj okus sicer tudi predolge, ampak tu se mi zdi, da ima pa večji vpliv še vedno delodajalec.
Mar je moje nezadovoljstvo zadosti dober razlog, da me delodajalec odpusti? Jaz še vedno delam dobro, če se lahko malo pohvalim, tudi angažiram se v različne dejavnosti, da malo pokažem pripadnost in z vidika delodajalca sem dober kader (vsaj mislim, da tako mislijo
Bi pa bilo od ene nekoliko nerazsodno, če grem brez da imam v roki vsaj enega vrabčka a ne?
In še odgovor na zadnji stavek – jaz še vedno mislim, da ima tudi delodajalec možnost odpustiti delavca. Verjamem, da je težje, a saj veš, dokler sem na strani zaposlenih, moram držati z njimi
Ne, ne, nisva se povsem razumeli.
Recimo, da je delavec v neki službi, ki je “kr tako” … ni baš nešto, ampak je “vrabec v roki”. Nobenih strašnih zamer, ampak tam dela, ima fer odnos in vzporedno išče boljšo priložnost. To si npr. ti.
In ker tisti, ki vztrajno išče, enkrat tudi najde, boš tudi “ti” našla boljšo priložnost. In prav je tako. Najbrž ne boš odšla čez noč, ampak prišla in rekla, da si želiš odditi v razumnem roku, ki je lahko le krajši od odpovednega … torej recimo 2 meseca ali manj. In boš odšla svoji sreči naproti.
Če to isto zgodbo prenesemo na drugo stran bi izgledalo tako:
Šef ima v službi enega delavca, ki je “kr tako” … ni baš nešto, ampak je “vrabec v roki”. Nobenih strašnih zamer, ampak tam dela, ima fer odnos … AMPAK šef ne more vzporedno iskati boljše priložnosti. Ker, kaj ko bi našel nekoga, ki je kao boljši kot “vrabec” npr. ti.
Sploh ne govorim o odpuščanju čez noč. Enako, kot v prejšnjem primeru …. jaz npr. bi prišla k tebi in rekla, da sem našla drugega delavca … brez zamer, a zdi se mi boljša priložnost, rada bi se zmenila za TVOJ odhod v razumnem roku, ki je lahko le krajši od odpovednega … torej recimo 2 meseca ali manj. In bom odšla svoji sreči naproti.
Ampak to ni mogoče! Delodajalec NE MORE iskati boljših priložnosti. Delodajalec mora imeti zelo nesrečno in nemogočo sitiuacijo, kup napak in resnih prekrškov … pa še takrat se lahko skorajda na zobe meče, da se morda nekdo, ki se res le sonči končno SPOKA.
Zakoni so pri nas narejeni za socialne probleme in tiste, ki delajo po tovarnah, kar je razumljivo, vendar pa imamo danes že cel kup uradniških, pisarniških moljev, kjer se da izredno dobro eskivirati, mešati meglo in je zelo težko dokazati, da nekdo ne dela ničesar oz. kar je še huje : škoduje firmi in njenemu ugledu s tem, ko širi negativne komentarje.
Ok, Saša, saj te razumem in imaš čisto prav. Vem, da s(m)o delavci s tega vidika bolj zaščiteni in ja ers je, v marsikaterih primerih naša socialna politika bolj kot mili revščino podpira lenobo, če lahko tako rečem, ane? ampak hej, dokler se je terba metat na zobe, to ni tako hudo kot se postaviti na trepalnice hehehe
Malo heca…
Btw ste morda že kdaj najemali detektiva? Nekje sem rebrala, da je to tudi pogosta praksa, sploh v primerih preverjanja bolniške odsotnosti ali pa celo službenih potovanj. Ampak ok, to je že nekoliko druga tema.
Ampak ko nekdo recimo širi negativno mnenje in škoduje ugledu firme, mar ni to zadosten razlog, da ga odsloviš? Jajaja, vem, težko dokazati. Predlagam, da se ozvočiš kot v kakšnem akcijskem filmu
Amak ko si spet za primer navedla mene… Jaz pa ers nisem samo kr en vrabec v roki no… mogoče se sliši samovščeno, ampak hej…
Sicer pa dandanes se je treba vedno ozirati za novimi priložnostmi, ni nujno da človek ni povsem zadovoljen v službi. Poleg tega pa, kdo ti brani, da zaposliš boljšega od sedanjega zaposlenega, tega, ki je sedaj zaposlen in bi ga rada odslovila, pa postaviš (seveda na enakovredno) delovno mesto… ( degradirat mislim, da ga tudi ne smeš brez tehtnega razloga).
Torej ja, načeloma se strinjam s tabo, ampak hkrati ščitim svoje interese. Je pa res, taki pogoji kot so sedaj, vsekakor marsikomu dajejo potuho. Malo več tekmovalnosti bi zagotovo v nas spodbudilo večji interes, da delamo bolje.
No, vidiš pa sem te prepričala. Ne, ne kr en vrabec pa res nisi … ščinkavec prej
Hej…pa a se ti zdim res kot ena pernata kokoška no
Da si me prepričala ravno ti, ne vem, ker toliko poznam zakonodajo, da vem, da vsi delodajalci jamrate, kako je trg dela nefleksibilen in blabla 
, gre pa za to, da je treba malo “špikati” pa hej, zastopam svojo stran hehehe