Vsakič, ko obiščem Ameriko se sprašujem kakšne pogodbe o delu za vraga podpisujejo njihovi delavci, ko so vsi tako prijazni.
Ko pri nas vstopiš v trgovino si deležen kakšnega “Daaan”, kar je morda še vedno pospremljeno s prijetnejšim nasmeškom, kot ga znaš marsikdaj pokasirati v kakšni germanski državi.
V Ameriki in vedno pogosteje tudi v Angliji pa obvezno dobiš konkreten in prijazen pozdrav: “Hallo! How are you doing today?” Jasno, da prodajalca nikakor ne zanima moje počutje, ampak sliši se veliko prijazneje, kot le dve zategnjeni črki.
V lokalu, kjer ne naročaš ravno kakšne fast food hrane in te streže natakar, bo ta omizju vedno pristopil z širokim nasmeškom, se najprej predstavil s svojim imenom … npr. “Dober večer. Moje ime je Ana. Danes vam bom stregla jaz. Kako se počutite? ….itd.” Mislim, da bi me vrglo po tleh od šoka, če bi kaj podobno prijaznega doživela pri nas. Spet bom na dan privlekla naše “urejene” germanske sosede, ki so nas na naših smučarskih počitnicah pustili čakati do onemoglosti, (( ok, vsaj do popolnoma hladne juhe)) kajti kruh, ki smo ga želeli dobiti ob juhi, ki so nam jo že dostavili, očitno ni bil ravno v opisu del in nalog natakarja, ki se je mirno sprehajal mimo nas in menjaval prte sosednjim mizam.
Sicer pa dokler bo pri nas obstajal študentski monopol na trgu delavne sile za dela, ki zahtevajo predvsem in včasih LE prijeten nasmeh in nekaj prijaznih besed do strank, toliko časa bomo vsaj 200 svetlobnih let oddaljeni od ameriške prijaznosti.
Loading ...
Jaz se vedno sprašujem, zakaj se tisti, ki bi radi Slovenijo naredili za še eno ameriško državo raje ne preselijo v ZDA. Ko jaz obiščem Ameriko opažam predvsem kako ljudje tam (večina njih) občutno slabše živijo kot pri nas. Isto velja za Anglijo. Imel sem na obisku tudi nekaj Irk in Angležinj in čisto vse bi najraje kar ostale v Sloveniji. Nikakor se niso mogle načuditi, koliko boljše je življenje pri nas.
Ravno zaradi Janševe želje po amerikanizaciji naše države, so ljudje volili proti njemu. Lep primer so tudi zdravniki, ki ob vsaki grožnji s stavko izpostavljajo angleške plače. Seveda ni nobeden od njih tako neumen, da bi tudi zares odšel delati v Anglijo.
Kaj ima vse to veze s prijaznjostjo? To, da so zaposleni v ZDA in VB napol sužnji, pod stalnim pritiskom o odpovedi službe, v stalnem strahu (nasilnost teh dežel, kriminal, praktično neobstoječ zdravstveni sistem, stanovanjski problemi, za vsako nepomembnost je potrebno plačevati…). Ta prijaznost je zaigrana zaradi strahu in je za zaposlene strahovito naporna, čeprav se na prvi pogled ne zdi.
@Miro; Kr neki … Irke in Angležinje bi blazno rade ostale v Sloveniji, naši bi radi angleške plače pa ne gredo v Anglijo …. In zakaj tiste tvoje Irke niso ostale v Sloveniji? Iz podobnega razloga kot so naši zdravniki ostali tukaj?
Vsak ima svoje razloge zakaj ostaja v deželi, kjer pač ostaja pa vendar to ne pomeni, da ne opazi stvari, ki so drugje boljše. In normalno je, da si želimo vse naj. Kaj ti ne bi imel sociale, kot jo imajo skandinavci, plače kot jih imajo Japonci, delal tako kot Srbi, trgovine imel odprte tako kot američani …itd?
Jaz vsekakor vem zakaj ostajam v Sloveniji in zakaj ne živim v Angliji (za kar se mi je celo nudila priložnost pred leti) ali v Ameriki (kamor bi se najbrž lahko prerinila, če bi resnično želela).
In kaj ima to veze s prijaznostjo, si vprašal že sam. Lepo te prosim: ljudje se smehljajo zaradi strahu?! Ne vem v kakšen predel Amerike ti zahajaš oz. če sploh, a tam kjer sem bila jaz so ljudje prijazni tudi, če niso za delavnim pultom. Tudi tisti, ki so lastniki svojih podjetij in imajo dovolj pod palcem, da se ne bojijo “odpovedi” se ti radi nasmejijo, te prijazno pozdravijo in sami od sebe ponudijo pomoč, če imajo občutek, da jo potrebuješ.
Seveda obstaja kriminal, revščina, strah, a tukaj je bilo govora o preprosti prijaznosti povprečnih ljudi.