Danes sem na mail dobila povabilo na udeležbo na nek seminar, ki je baje hotalot in sploh razprodan. Ja, ja, saj vemo kako je s temi modernimi marketinškimi prijemi … rečeš, da si stvar že 5x razprodal ali da imaš na zalogi le še 3 komade in narod bo znorel in navalil 
Na seminar res ne grem, ker to ni top topic zame …. in ker nimam ravno časa …. no, pa tudi problematičnih sodelavcev nimam …. če verjamete.
Me je pa vseeno spodbudilo k razmišljanju.
Problematični sodelavci? Baje sem bila problematična sodelavka … no, morda sem še vedno, a kaj ko sem sedaj šef in mi tega nihče ne pove ….. nekoč pa sem bila mlada, zaletava, trmasta, uporniška, glasna (to sem še vedno …. no, če prav pomislim sem vse našteto, razen mlada nisem več) in za vsak problem sem naredila cel cirkus in za vsako malenkost debatirala ure in ure. Moj takratni šef Robert Trnovec mi je nekoč, ko sem bila še prav posebej težka, nekako vdan v usodo, rekel: “Ahja, kaj čem, za dobrim konjem se vedno praši!”
Saj nisem točno vedela ali naj to izjavo uvrstim med kritike ali komplimente. Danes jo preprosto uvrščam med “izjave” …. ne slabe, ne dobre, …. le med dejstva.
Dan današnji, ko izbiram nove sodelavce, iščem “problematične”. Res. Saj imam rada tiste, ki so prijazni, nasmejani, vedno dobre volje, uslužni, spoštljivi, delavni in oh in sploh, a izkušnje mi povedo, da so takšni redki … ali pa meni ne pridejo na pot, zato raje izberem tisti “paket”, ki na zunaj laja in bevska, a v osnovi kaže, da mu ni vseeno ….. he/she cares, bi rekli naši ameriški šefi in če to pripomore k boljšim rezultatom, se bom pa že potrudila in z levim ušesom prisluhnila. ((kao))
Loading ...
Za dobrim konjem se praši…ta je pa dobra…še dobro, da te ni primerjal s kobilco
Kar se sprašujem, je to, če se ne praši tudi za slabim konjem… 
Kako pa veš, kateri je problematičen? Na intervjujih za službo le redko kdo bevska… Priznaj, da če bi bil pa zelo odrezav in napadalen, da bi pa morda storil usodni korak preveč?
V nasprotju s tabo jaz ne debatiram o vsaki malenkosti na dolgo in široko, ampak dejansko poskušam problem rešiti. Pravijo, da je narobe, če si preveč tak, da stvari pridno podelaš, da je bolje malo pojamrati in se upirati in razlagati, kako bo lahko konec sveta, če se neke določene stvari ne lotimo, ampak hej, jaz vem česa sem sposobna in seveda, obvestim o težavah druge, ampak če verjamem vase in v svoje sposobnosti, ne čakam na raznorazne skupinske debate, če te niso nujno potrebne.
Saša, zdaj pa vem, zakaj bo dež…najbrž ste spet debatirali o vseh detajlih
Po vsej verjetnosti se praši tudi za slabim, a kaj vraga, ko so si naši ljudje pač izbrali tak čuden pregovor za stvar, ki ima neko težo … kakšen drug narod ima za to isto stvar zagotovo kakšen drug pregovor.
No, v službi sem imela tudi že takšne ljudi, ki so bili navidezno neproblematični. 3 leta nasmeškov, kimanja, same prijaznosti, težave pa pod predpražnik. Sploh je to grozno, če so takšni ljudje zaposleni npr. v računovodstvu. In še huje je, če jaz nisem največji ekspert za konte. Potem sem se pa skoraj ubila, ko sem se spotaknila ob ta “predpražnik”.
Kako spoznam problematične? Ne spoznam jih … a spoznam odločne, ambiciozne in samostojne ljudi. To se da razbrati iz prvega razgovora. In ti so pogosto … vsaj v mladostni zaletavosti tudi “težki”.
A moram povedati v bran vsem tistim mirnim in prijaznim, da obstajajo tudi takšni – krasni, idealni, ki znajo presoditi, da ni treba ravno vsega povedati takoj in za vsako stvar, ki se jim ne zdi pravična ali prava, zagnati vik in krik
Zadovoljna z odgovorom…sploh zadnji stavek
Sebe res ne bi uvršala ne v eno in ne v drugo skupino, ki ju omenjaš, ker sem mešanica ambicioznih in samostojnih lastnosti ter hkrati bolj zadržane sorte. Vsekakor se ne štejem med “težake”, čeprav znam pa še vedno udariti po mizi, ko je treba. Je ap res, da se nerada ukvarjam z malenkostmi, ki niso ključne in najpomembnejše oziroma ne zganjam citkusa zaradi njih. pa včasih pa lahko tudi kaj tako spotoma postorimo sami od sebe in ni treba da vsi vedo, kaj smo mi face, ko smo pa porihtali eno malenkost, za katero se marsikomu še sanja ne.
Seveda pa se ne smemo povsem pozabiti pohvaliti…
…čist slučajno naletel na blog …. moj komentar ????
1] Ahja, kaj čem, či bi Bog hotel da xxxxxxx, bi mi naredil krajše roke …
2] če se mi na kaj xxxxx, je to komaj obvladljivi ego….