Zadnjič sem imela zanimivo debato z nekim mladim dekletom, ki je zaposleno pri nas.
Preden je prišla k nam, je kot študent kar precej časa delala pri nekem drugem podjetju. Šele tokrat sem izvedela, kaj se je skrivalo za tem, da je punca začela iskati možnost pri drugem podjetju, saj bi jaz na njenem mestu raje izkoristila možnost že poznanega in se poskušala zaposliti tam, kjer delo že poznam pa tudi delodajalci poznajo mene.
Ker je punca marljiva, bistra in po mojem mnenju perspektivna, ne vidim razloga, zakaj jo prejšnji delodajalci ne bi zaposlili tudi preko zaposlitvene pogodbe, ona pa tudi o svojih prejšnjih šefih in podjetju ni znala povedati kaj slabega, le nekaj naivnih egocentričnih ((žal to jaz vidim tako)) zamer. Baje je po nekaj letih rednega študentskega dela niso upoštevali njenim kvalitetam ustrezno. Ja, ja, plačilo je bilo višje, kot ga dobijo ostali “občasni” študentje, a vseeno upoštevanje, odnos nadrejenih je bil tak, kot da bi bila navadna študentka. Aaaa?!
Prav zanimivo je bilo takšno zgodbo slišati “z druge plati”, od osebe, ki jo kot delavko cenim in takšnega “problema” nima z mano, ampak s prejšnjim delodajalcem, kar nama je omogočalo odkrit in neobremenjen pogovor.
Priznam, da sem v preteklem obdobju že imela nekaj izkušenj z dobrimi, vztrajnimi in bistrimi študenti, ki so nekega lepega dne razžaljeni in prizadeti zapuščali naše podjetje. Zame brez tehtnega razloga … kr neki….
Navado imam izbirati študente, ki imajo možnost in željo delati bolj dolgoročno, zato ponavadi izberem nekoga, ki ni tik pred diplomo in bi čez 2 meseca že želel iskati stalno zaposlitev. Iščem takšnega, ki mu ni do kratkega poletnega dela, ampak bi k nam prihajal bolj redno, vsaj 3x ali celo 5x na teden po vsaj 4 ure na dan oz. takšnega, ki bi se eventuelno, če bi se v prihodnosti pokazala možnost za stalno zaposlitev in bila takšna želja tudi na drugi strani, pri nas tudi zaposlil. A vseeno iščem ŠTUDENTA, ne redno zaposleno osebo! Iščem nekoga, ki bi opravljal manj odgovorna dela in odnašal z ramen ostalih določena dela, ki vsakemu odvzemajo nekaj kvalitetnega časa. V našem primeru to pogosto pomeni pakiranje ali množično presnemavanje CD-jev, pri čemer niti ne naletimo na težave, kot jih opisuje dekle iz te zgodbe, a če študenta uporabimo za nekatere administrativne naloge, se stvar kaj hitro zaplete. Oz. vsaj v našem (in očitno tudi v primeru iz te zgodbe) se je.
Ko iščem študenta za administrativno delo, kar pomeni fotokopiranje, sortiranje pošte, pakiranje, kakšni vnosi podatkov itd, že na prvem razgovoru jasno in glasno povem, da govorim le o študentskem delu in ničemer drugem, zato se v moji glavi tudi v naslednjem obdobju prav nič ne spremeni. A jaz sem tu zaposlena že 12 let in eno leto je zame kratek čas, in jaz na takšne zadeve gledam s strani bolj izkušenega, medtem ko študent kmalu zabluzi v sanjarjenja in mnogokrat dela zaključke brez krčmarja.
V manjšem podjetju, kot je naše, se študentje hitro spoznajo z delom in bistri kot so (vsaj takšne ponavadi iščemo), kmalu pokažejo zanimanje po delu odgovornejših nalog. Do tega prihaja spontano. Njihova ambicija, želja, morda celo premalo razmišljanja v glavah direktno nadrejenih sodelavcev, ki jih prav veseli študentov napredek in jim rade volje porivajo dajejo v delo naloge, ki bi jih načeloma moral opraviti kakšen zakrknjen jamrajoč kolega.
Počasi postaja želja po odgovornejšem delu vse večja, znanje tudi in po enem letu “samostojnega” dela ((kot mnogokrat mislijo)) postane duhomorno in odvečno odpiranje vhodnih vrat ter prevzemanje pošte, odpiranje kuvert ter pisanje naslovov. Sploh, ko je tak študent ravno sredi odgovornega in “pravega” dela! Pa kaj ne more riti dvigniti tista lena debela krava, ki že leta in leta ne dela nič drugega, kot čveka po telefonu in vleče dobro stalno plačo?! ((je najbrž kdaj pa kdaj pomislek takšnega študenta))
In tako se kaj pogosto zgodi, da tak študent dela že poldrugo leto, obvlada marsikaj, iz 4 ur neopazno preide na 8 ur dnevnega dela po 5x tedensko, zaposlil se sicer še ne bi (ali pa je celo ugotovil, da faksa ne bo dokončal in bi šel raje kar v službo, a jaz o tem žal ne vem ničesar). Vseeno pa mu gre strašansko na živce, da ga v podjetju vsi tretirajo tretjerazredno, medtem pa so ravno zaposlili popolno nevednico, ki je takoj dobila “boljše” delo in je nihče ne pošilja po kavo.
Srd narašča, šefi so itak bedasti in lepega dne srdito zapustijo firmo s komentarjem, da ne vemo kaj izgubljamo. Aaaaa?!
No, tudi takšni so bili, ki so nas zapustili z nasmehom. A danes razmišljam, če ta nasmeh ni prišel skozi stiskajoče zobe.
No, saj smo tudi že zaposlili študente, a vedno le takšne s katerimi smo se že v osnovi dogovorili za takšen aranžma. Npr. do diplome dela preko študenta, nato pa se v primeru obojestranskega zadovoljstva pri nas zaposli. Urna postavka bo takšna, plača v primeru zaposlitve bo takšna. Vse jasno v naprej, nobene zmede, zmotnih pričakovanj in konec koncev zamer.
Pa pomislimo na to, kako bi se odzvala jaz, če bi nekdo od dolgoletnih študentov (takšnih, ki so k nam prišli le po študentsko delo) le prišel do mene, mi povedal za spremembo razmišljanja in me prosil za stalno zaposlitev?
Hmja. Te situacije resda še nisem imela, vendar se mi takole na hitro dozdeva, da iz te situacije ni win-win izhoda, sploh če je študent postopoma začel prevzemati delo, ki bi ga načeloma moral opravljati nekdo od redno zaposlenih in mi kot razlog za stalno zaposlitev navede to, da on itak že dela konkretno delo za konkretnega zaposlenega. Poleg tega pa bi se mu v tem času, glede na njegovo dobro in odgovorno delo, urna postavka študentskega dela kar precejkrat povišala.
Torej bi se iz “danes” na “jutri” spremenilo kaj?
Študent bi se prelevil v redno zaposlenega. OK, kaj to pomeni? Drugačen status? Nič več fotokopiranja in tekanja po kavo in na ta račun kakšne 10% več časa za kaj odgovornejšega? Ostalo pač ostane enako, kot “danes”? Študent iznenada dobi pogodbo, vizitko, ključ od vhodnih vrat? In mi poiščemo novega študenta in vstopimo v nov krog enake zgodbe?
Ok, to še razumem, ne razumem pa kalkulacije glede plačila, ki bi ga jaz bila pripravljena dati in tega kar zaposleni na drugi strani pričakuje. Danes moj študent recimo dobi 1000€ neto, mene pa stane 1200€, jutri bi ta isti študent pričakoval vsaj teh 1000€ oz. več, jaz pa bi želela zanj še vedno plačevati enak znesek, saj bi jutri dobila povsem enak paket?!
Zakaj bi za isto vsebino plačevala več? Rešitev je edino takšna, da urna postavka študenta pa najsi bo “boljši” ali “slabši” ostaja enaka vse dokler je to le študent. Nekdo, ki razmišlja o stalni zaposlitvi, bo vlagal v svoje znanje in računal na to, da se bo kasneje z znanjem prodal pri obstoječem podjetju …. ali konec koncev znanje odnesel drugam.
Jaz bi razmišljala tako, a ne razmišljajo vsi študentje tako. Vsaj ta kolegica je prepričana, da je bolje delati “neumno”- manualno delo za višjo urno postavko, kot odgovornejše “pametnejše” delo, kjer se lahko kaj naučiš, za nižjo urno postavko.
Bi me prav zanimalo spremljati pot nekoga, ki razmišlja o tem, da je treba danes graditi “cevovod”, četudi brez plačila za ure gradnje in tistega, ki se mu ne da izgubljati časa z gradnjo cevovoda, saj potrebuje denarja veliko in to danes, zato raje nosi vedro po vedro!
Loading ...
Ze nekaj let delam kot student in se nikoli nisem ukvarjal s klasicnimi studentskimi deli, ker imam na svojem podrocju iz drugih virov ze dolgoletne izkusnje in se v znanju kosam s svojimi dostudiranimi kolegi, tako da nikoli nisem imel podobnih tezav s tem, da bi me kdo tretiral kot studenta ali karkoli.
Ne vem pa zakaj tocno, a vendar se mi je vedno zdelo bolj naravno “napredovati”, tako da zamenjas firmo. Preprosteje je
Najbrž je res preprosteje menjati podjetje, ne vem pa če je ravno vedno najbolje. Zakaj pa ne bi pri dobrem podjetju ostal in se zaposlil? Te redna zaposlitev sploh ne zanima?
Ja, je pa najbrž manj dilem, če imaš že kakšno “konkretnejšo” sposobnost in ne začenjaš kot študent ekonomije, ki ne ve niti natančno kaj bi počel v življenju in išče le “službo”. Takšni (pa sploh ne nujno slabi) se morda šele po nekajmesečnem fotokopiranju malce zbudijo in izkazujejo željo po konkretnejšem delu ter preko dela pridobijo tiste sposobnosti za njihovo delo, ki jih ti za svoje npr. že prineseš v podjetje.
Vsak študent si bi želel redno zaposlitev, vprašanje je edinole z kakšnim delom bi bil zadovoljen. Glede na to, da študira ima tudi željo, kdaj početi kaj v stroki, če ga je vodilo pri izbiri študija zanimanje.
Vsak človek si želi redno zaposlitev. To si študentje danes še toliko bolj želijo, ker se jih večina nekje zaveda, da je vstopnica na trg dela danes lahko prekleto draga. Del za 7. stopnjo izobrazbe pa dejansko ni tako zelo veliko, priložnosti za študentsko delo v fohu pa tudi ne, ker je itak večina ponudbe za srednješolsko izobrazbo.