Začelo se je oktobra 2007, končalo pa danes. 3x letno naša ekipa organizira tri dnevne seminarje, tako imenovane Vikend seminarje in s pripravo na naslednjega začnemo še preden se začne sam dogodek prejšnjega seminarja. Začnemo pri iskanju govornika, dogovori z njim, rezervacijo dvorane, tiskanju vstopnic, nekaj promocijskega tiskanega materiala, vse to pa imamo pripravljeno za distribucijo na zadnjem dogodku za naslednjega.
Od tam naprej se dogovarja s tehniki – za ozvočenje, osvetlitev, video, za prevajalske slušalke, se načrtuje design odra, se dogovarja s hoteli, najema še kakšne dvorane za spremljajoče dogodke, s cateringom, cvetličarji, glasbeno skupino, pripravlja program, produkte za prodajo na samem dogodku potem pa počasi pride petek …. petek zgodaj zjutraj …. tokrat odhod iz Ljubljane ob 7:00. Prvi postanek v Tepanjih, 10 minut za kavico, nato pa direktno v športno dvorano Tabor v Mariboru, kjer se je začelo z intenzivnimi pripravami za prireditev.
Del ekipe je ob 2h odšel v Celje, kjer se je začel del spremljevalnih dogodkov, preostali del ekipe pa je bdel nad pripravami v dvorani Tabor.
Ko se zadeva začne, izgubim občutek za čas, ves čas se gibam v zaprtem in zatemnjenem (zaradi videa) prostoru, pijem kave, jem kar je pri roki, fotografiram (to je nekakšna moja obstranska zaposlitev, ker so me imeli polno kapo, ker sem preveč opazovala in kritizirala), sedaj sem si pa našla še novo dodatno zaposlitev – objavljanje promocijskih “podnapisov” na naših platnih.
Na vsaki prireditvi se dogajajo zgodbe, ki nam začinijo delo, kasneje pa postanejo zgodbe, ki si jih pripovedujemo in se ob njih nasmejimo. Tokrat smo imeli eno malce bolj tragično zgodbo, saj je obiskovalka nesrečno padla po stopnicah in si prebila eno stran lica ter uho. Kri je tekla, na srečo so bili na licu mesta tudi zdravnik in medicinska sestra, vendar oba izmed obiskovalcev, dvoranskega zdravnika pa v ključnem trenutku nismo in nismo mogli najti.
Imeli smo dva tuja govornika, izkušenega umirjenega Američana, ki je v privatnem življenju sicer vajen vsega dobrega, a je po poslovni plati pravi profesionalec in “strup v majhni flaški” – zapeljivo Romunko, ki je bila vedno nasmejana in polna energije, a po drugi strani precej naporna. Ne, ni bila nesramna, a precej zahtevna in po drugi strani ravno prav zmedena, da nam je “popestrila” delo.
Sicer pa prireditev je uspela, ekipa se je ujela, delo je potekalo sproščeno in na trenutke celo zabavno.
Naj govorijo fotografije, ki sem jih posnela med prireditvijo.
Loading ...
Res lep oder. Čestitam!
Aneda je lep? Saši (ja, moram tudi jaz tole končnico na i uporabljati, da ne bo zmešnjave med Sašami) prav dobro ve, kako veliko razmišljanja, ogromno entuzijazma je potrebno in skoraj nič budgeta imamo za produciranje kreativnih idej pri naših scenah.
V našem teamu smo 2 in pol (ali morda še manj) osebe event managerji, scenaristi, režiserji, administratorji, designerji, analitiki, organizatorji, marketinški delavci …. in nihče ni ravno strokovnjak na nobenem od teh področij, a z veliko dobre volje in veseljem do dela, se vedno znova zgodi dobro pripravljen in izpeljan dogodek.