Ah, naporno je bilo danes. Preko dneva služba (no, tista v pisarni), vmes pa skok do serviserja Applovih računalnikov, kajti 2 dni nazaj mi je crknil laptop. Strašni nepokvarljivi Apple! Pol leta star. Moja mobilna pisarna, ki v nekem trenutku ni pustila vstopa. Baje je šla tipkovnica. … no, zadevo sva reševala, pregledovala, kar celo uro. Čudno, res čudno. Baje je težava v Windows Visti in njeni (ne)usodni kombinaciji z Applom. Ah, sploh ne bom govorila, ker meni Apple očitno ni usojen. Me ni prepričal!
Ob 16:30 pa pot pod noge pa v drugo “službo”. V Halo Tivoli, seveda. No saj tam nisem delala, kajti brata Lisac&Lisac cele zadeve nista povsem izpustila iz rok. Tam sem bila le kot obiskovalec. V tem primeru nismo tako, kot ponavadi počnemo, pripravljali tudi scenarija, design-irali odra, nismo bili prisotni niti pri postavljanju odra in tudi na samem seminarju sem se morala prilimati na stol, da ne bi mešala štrene tam, kjer mi ni mesto. Glasba med odmori mi je bila preglasna, tudi izbor glasbe mi je bil preveč turbo angelski, na oder bi postavila še kakšno cvetje, ob oder ne bi postavila kupov knjig, ki so bili namenjeni podarjanju ob koncu prireditve in še kup malenkosti, ki so jih moje oči vajene opazovati.
Tokrat se je naše delo končalo že včeraj, ko smo bratoma Lisac posredovali vse zbrane informacije o zadevah, ki smo jih uredili, danes pa sem prišla zgolj, kot gost.
Vsekakor se moram strinjati z izjavo, ki jo je izrekel Aleš Lisac: “Ni treba biti popoln. Na tem seminarju je kup napak, ki jih vi morda ne vidite, jaz pa jih, a vendar če bi s Smiljanom Morijem čakala na popolnost tega seminarja morda nikoli ne bi bilo.”
In konec koncev seminar je bil podarjen. Zastonj.
Saj vem, grozno … poklicna deformacija je to …. pridem iz seminarja in namesto o vsebini govorim o postavitvi odra in cvetju.
O vsebini bi pa zapisala to:
Navdušil me je Zoki. Ja, Zoran Jankovič je imel kratek uvodni govor. Čeprav momlja in ne govori v lepi slovenščini, je njegova vsebina vedno tako polna, da me vsak njegov govor navduši. Ne morem pomagati, sem njegov fan.
Nuša Derenda ….. hmja … ja, vsekakor izreden vokal, simpatična gospa, vendar pa mi je škoda, da je pela brez spremljevalne skupine. Mi smo jo že gostili na enem od seminarjev, vendar takrat je bil nastop poln energije, pol ure polnega odra, plesa, dvorana je bila na nogah …. tokrat pa venček njenih pesmi, v ozadju playback, sicer mislim, da je sama pela v živo …. ampak navajena sem boljšega. A vseeno; ej, tokrat je bila zadeva ZASTONJ! Za obiskovalce mislim, ne vem pa koliko je Lisac plačal Derendi.
Smiljana Morija sem poslušala prvič in mene ni povsem prepričal. Definitivno fant ni neumen in obvlada svoj posel, vendar pa za moj občutek malce preagresiven. Ne, ni preoptimističen, kot je omenil, da mu marsikdo očita. Meni so všeč optimistični ljudje. Všeč so mi ljudje, ki izžarevajo energijo, veselje do življenja, so pozitivni, odločni …in vse to Smiljan Mori gotovo je, a vendar imam raje, kadar se vse to opazi brez (pre)glasnega in (pre)poskočnega nastopanja. Od njegovih 45 minut nastopa sem sicer pridobila nekaj dobrih življenskih informacij in si zapisala nekaj zanimivih izjav, predvsem je veliko govoril o odločitvah in akciji (dvigu lastne riti), s čimer jaz nimam težav. Morda je tudi to razlog, da Mori ni ravno tip govornika, ki bi me evforično navdušil.
Je pa zato Aleš Lisac toliko bolj moj tip predavatelja. Tako kot ponavadi na sproščen, predvsem na duhovit in umirjen način, je tudi tokrat Aleš govoril o zanimivih in uspešnih marketinških pristopih. Primere vedno ponazori s posnetki iz resničnega (njegovega) življenja in tokrat me je nasmejal z njegovo predstavitvijo prodaje jajc. Ste kdaj pomislili, da mi vsi prodajamo enaka jajca, le pakirana so drugače? Ja, pa jih! No, Aleš nam je tokrat postregel s fotografijami naših slovenskih jajc, ki so v današnjih dneh res zelo inovativno zapakirana, zraven pa pokazal še fotografijo malce drugačnih jajc, zapakiranih v moške spodnje hlače. In to znanih jajc … no, jajca niso ravno znana, znan je njihov lastnik – Beckham.
Ponovno odličen seminar! Pridem še, četudi bom tudi naslednjič morala trepljati soseda ali hopsati na Atomic Harmonik (bogve kje se uporablja C in kje K)!


Tisti govornik ali motivator, ki bo navdušil mene ali pa tebe, za tistega dam pa jaz roko v ogenj
No saj bom o mojem mnenju glede seminarja napisala kaj več na blogu, a nekaj me je pošteno zmotilo…. Ko sem s kolegi odhajala iz dvorane, so nas “pohopsali” Morijevi “učenci” in nam začeli vsiljevati njegovo zavarovanje… Ok, naj imajo svoj “štant”, ampak da mi pa 10 minut govorijo in “težijo”, kako je to “najboljša” naložba in mi sploh ne pustijo oditi iz dvorane, no to je pa malo preveč
Je pa fenomenalno, kako so to vsi navdušeni in jao jao… Hecno, ni kej 
Btw tudi ti si izgledala zelo kul
Je pa res, da nas zdaj vseh 3 tisoč ve, da imaš težave z računalnikom
Aleš je bil pa fajn
Oh, saj jih je nekaj Val! Že tukaj sem omenila Aleša, ki ga vedno rada poslušam, pa navdušila sta me Marušič in Zupančič, se še spomniš??! Navdušena sem nad John Maxwellom, vendar ga v živo še nisem poslušala. Sem se le rokovala z njim, ampak kaj več kot, da me je lepo spoznati, od njega nisem dobila. Navdušil me je Italijan, ki je enkrat govoril na N21 seminarju – Massimo Bini, vedno me navduši eden slovenskih N21 distributerjev – Boris Rusjakovski …potem je še nekaj takšnih, ki jih rada poslušam, vendar težko rečem, da sem ravno NAVDUŠENA …. jah, potem je pa že počasi konec.
To, da te potem ne izpustijo iz krempljev je pa res hudo. Poznam, poznam te zadeve
. No, jaz sem parkirala zgoraj na platoju in ker me je med prireditvijo že klical naš tamal, da naj mu mimogrede prinesem še nekaj iz Kitajca in sem se bala, da bom 2 uri vozila ven, se nisem grebla za knjigo in naš CD
, ampak kar odvihrala. In tako zamudila Smiljanove konkretne prodajne prijeme 
In zdaj, ko vsi vedo, da imam težave z računalnikom je najbolje, da to kar na blogu objavim, a ne?
Jaz sem hotela reči bolj to, da ne da me pritegnejo, da poslušam, ampak, da bi mene nekdo pripravil do skakanja, ta bi moral pa že hudo sekati

Marušič je bil pa tudi lep za gledat, ne le za poslušat
In zato ker si tako hitro odvihrala, te jaz nisem mogla pozdravit
V Angleščini stran ne dela. Skoraj sem izgubil živce z ugotavljnjem kako priti do Slovenskega dela.
Ja, vsi, ki uporabljate IE vam nagaja! Mi z MF pa nimamo težav! Mislim (ampak to je čisto laična interpretacija), da se je IE upgrade-al za eno verzijo višje in tista prezentacija na prvi strani Amec strani še ni urejena tako, da bi ustrezala novim merilom. Khmmm, a sem zakomplicirala?
preklopi na Mozzilo!
Skratka imam dve rešitvi:
1. ta je boljša
2. Inštaliraj najnovejšo verzijo Adobe flash player-ja! Link je tukaj http://www.adobe.com/shockwave/download/download.cgi?P1_Prod_Version=ShockwaveFlash download je pa brezplačen.
Aja, Jaka še to: od kje pa se javljaš, da nimaš Mozzile? Pa ne glede na to, da ti tisti zemljevid ne dela, se na slovensko stran zlahka vrneš s klikom na gumb desno zgoraj, ki pa je stalno viden.
Ali pa greš enostavno “nazaj”
Saša pozdravlejena!
Bil sem na prireditvi, Aleš je zakon
dosti znanih obrazov sem srečal….
Mi pa med prireditvijo ni dalo miru, da si nebi zapisal kako bi se dalo taki prireditvi dodati vrednost, glazba….
Tako kot si že ti napisala.
Osebno me organizacija ter logistika navdušuje, potem pa vidm tudi tisto, za kar sploh nisem bil tam.
Pozanam pa tvoje delo Saša iz podobnih prireditev, kjer si vodila vse in te popolnoma razumem!
Lep pozdav Saša !
Andrej
Jst bi rekel samo: hvala za CD
Sosed trplja nazaj:)
Škoda, da me ni bilo tam! Tako bi lahko dala kak komentar, sicer pa se moram vživeti v sliko, ki mi je še kako poznana, in si predstavljati zadevo. Mogoče pa naslednjič utegnem prileteti za kakšno minuto, če bo tole še kdaj v taki varianti.
[...] 22, 2008 Skoraj bo že teden dni naokoli, jaz pa še nisem uspela zapisati svojega mnenja o tem seminarju. A o tem, kaj me je v teh dneh tako zaposlovalo, kdaj drugič, tokrat se bom res [...]
Pozno, a iz srca: tudi jaz se ti zahvaljujem za CD in knjigo!